| environ. |
пещера 1. Подземен отвор с достъп от земната повърхност или откъм морето, често срещан във варовикови райони и по скалистите брегове. 2. Естествена кухина, камера или проход, водещ под повърхността на земята, най-често в хоризонтална или наклонена посока (1. Podzemna votlina, ki je dostopna s kopenskega površja ali morja, pogosto najdena na apnenčastem območju in kamnitih obalah. 2. Naravna razpoka, prostor ali niša, ki vodi pod zemeljsko površje, ponavadi leži v vodoravni ali rahlo nagnjeni smeri. Lahko ima obliko hodnika ali galerije, njeno obliko pa delno določata kamninska sestava in procesi, katerim je izpostavljena. Tako je jama, ki jo izoblikuje podzemna reka drugačna in se obenem močno razlikuje od tiste, ki je rezultat erozije morskih valov. 3. Naraven podzemen odprt prostor, v večini primerov povezan s površjem in dovolj velik, da lahko vanj vstopi človek. Najpogostejši tip jame nastane s korozijo apnenca) |